Jožef SEDMAK (1936-2026) IN MEMORIAM

V ponedeljek 11. maja 2026 ob 12.00 uri smo se vojni veterani OZVVS Krasa in Brkinov in OZSČ Sežana na vaškem pokopališču Vremski Britof, občina Divača z veteranskim pogrebom za vedno poslovili od majorja Jožefa SEDMAK iz Sežane. Jožef je vse skozi imel pomembne častniške funkcije v Teritorjalni obrambi Sežana, vse od njene ustanovitve leta 1968. Po letu 1990 pa je bil večletni predsednik častniške organizacije OZSČ Sežana.

K zadnjemu počitku smo ga častniki in veterani pospremili z veteranskim pogrebom, častno stražo in praporoma društev ZVVS in ZSČ.

SLAVA MU !

Priložen govor,  g. Franca Anderliča

Franc Anderlič

Ravne 6A

51262 ČRNIČE

SEDMAK JOŽE in memoriam

Zabiče, Sežana, Vreme: 11. maj 2026 ob 12,00 uri

Spoštovani vsi, ki spremljate našega Jožeta na njegovi zadnji poti.

Dovolite mi, da spregovorim njemu v slovo nekaj besed.

Jože se je rodil v Zabičah pri Ilirski Bistrici dne 18. nov. 1936 v delavsko kmečki družini.

Očetu Jožetu partizanu in materi Milki. V družini so bili še bratje : Izidor, Janez in Mirko.

Šolal se je na Tehniški srednji šoli v ljubljani elektro odseku v skromnih materialnih razmerah.

Njegova prva zposlitev je bila na Elektro Sežana v operativi in tam spoznal svojo dolgoletno sopotnico Silvo.

Šolal se je ob delu in zaključil visoko ekonomsko komercialno šolo v Ljubljani.

Nato je napredoval v direktorja Soških elektrarn na Razdelilni transformatorski postaji v Divači.

Zarado kadrovske potrebe je bil imenovan za direktorja ISKRE Tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani in bil večletni uspešen direktor podjetja z več kot 500 zaposlenimi.

V tem času je bil tudi podpredsednik Skupščina občine Sežana in uspešno vodil njene seje. Že takrat je bil kritičen do družbenih dogodkov in tudi v samostojni Sloveniji. Odkrito je povedal svoje mnenje tudi če ni bilo nam po godu. Velikokrat je imel prav in cenili smo Njegovo pokončno držo.

Zaradi uspešnih vodstvenih sposobnosti je bil imenovan v ISKRA Commerce za odgovornega glavnega logistika za nabavo materialov za vso takratno SOZD ISKRA Kranj oz. Ljubljana.

Vojaški rok je odslužil v takratni JLA v šoli rezervnih ofivirjev v Bileči in tako pridobil čin poročnika, ter napredoval v čin majorja . Postal je vodilni častnik v takratni Teritorialni obrambi v občini Sežana kot komandir čete Južno primorskega odreda (1972) , nato komandant Partizanskega bataljona (1973) , Komandant »Kraškega odreda diverzantske sestave« Teritorialne obrambe. Bil je večletni predsednik »Združenja Slovenskih častnikov Krasa in Brkinov« ter veteran vojne za samostojno Slovenijo.

Za večletno delo v Teritorialni obrambi in Združenju Slovenskih častnikov je prejel več odlikovanj in priznanj – red za vojaške zasluge s srebrnimi meči in plakete ZSČ od bronaste do zlate.

Povdarim naj njegovo veliko skrb za družino posebej, ko je onemogla njegova življenska družica Silva, jo je več let negoval in še, ko ni zmogel več zaradi svojega zdravja, jo je dnevno obiskoval v domu strejših občanov v Sežani.

Hud udarec je bila prezgodnja smrt sina edinca Stojana, kar ga je zelo prizadelo in vneslo težke trenutke v njihovo družino.

Zadnjih nekaj let tudi sam ni več zmogel in se mu je zdravstveno stanje kar slabšalo.

Po nekaj padcih doma je bil prisiljen v domsko oskrbo v Sežani in tudi od tam bil nekajkrat na zdravljenju v bolnišnici v Izoli.

Vse do usodnega dne 04. maja letos , ko se je za vedno poslovil od nas.

Spoštovani Jože dragi prijatelj sprejmi zadnji častniški in veteranski pozdrav od Tvojih častnikov in veteranov.

Počivaj v miru ob Tvoji dogoletni življenski družici Silvi tukaj na Vremskem pokopališču.

Naj Ti bo lahka Slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil in si prizadeval za samostojno Slovenijo.

Vsem Tvojim : nevesti Gordani, vnukinji Jasmini, vnuku Janu , bratoma Izidorju in Janezu, ter ostalemu sorodstvu zrekam v imenu častnikov, veteranov in prijateljev iskreno sožalje.